\u00bbV\u010dasih se je treba tudi prilagoditi\u00ab.
\n\u00bbKaj je to prilagoditi?\u00ab
\nHm\u2026?<\/p>\n
Prilagajanje pomeni, da tudi \u010de ne\u010desa ne \u017eelim, se mi ne da ali bi raje kaj drugega, sprejmem povabilo ali predlog po nekaj po\u010deti skupaj zato, da bi to pa\u010d po\u010deli skupaj. Preprosto?<\/p>\n
\u0160ele ko sem h\u010derki razlo\u017eil nekaj, kar sem o\u010ditno imel za preve\u010d samoumevno, sem pomislil, da morda ta pojem po\u010dasi prehaja v pozabo. \u017de zveni morda malo arhai\u010dno. Ali pa morda \u0161ele sedaj ta pojem postaja problem?<\/p>\n
Sku\u0161ajmo preveriti pojem prilagajanja<\/em> skozi v vzgojni teoriji najpogosteje navedene vzgojne stile:<\/p>\n (1) V avtoritarni \u00bbstari \u0161oli\u00ab je bilo jasno kdo in kako se mora prilagajati. Zahtev niti ni bilo potrebno izrekati, saj je bila zahteva vse, kar je izrekel nosilec avtoritete. Potrebe posameznika niso bile pomembne. V odnosu do avtoritete se je otrok podrejal, skupina otrok pa v razmerju do avtoritet (prikrito) povezovala, med seboj pa tvorila enako strukturo odnosov \u2013 starej\u0161i je bil nosilec mo\u010di. Smer prilagajanja<\/em> je bila jasna, vtkana v odnose znotraj dru\u017ebe.<\/p>\n (2) Polpretekla (vendar \u0161e zdale\u010d ne pozabljena) vse-dopu\u0161\u010dajo\u010da vzgoja v prilagajanju vidi, seveda napa\u010dno, optimizacijo pogojev za otrokov razvoj. Zadovoljimo njegove potrebe, prilagodimo mu odnose in okolje, pa bo dozorel v zadovoljnega odraslega. Smer prilagajanja<\/em> je tu torej obratna. Odrasli sledi otrokovim potrebam, oba pa slej ko prej postaneta su\u017enja teh \u00bbpotreb\u00ab. Za star\u0161a je prilagajanje<\/em> (otroku) zakon, za otroka pa neznan pojem.<\/p>\n (3) Novodobnih konceptov vzgoje je preve\u010d, da bi jih lahko zaobjeli v enem terminu, zato uporabimo pogosto uporabljen pojem \u00bbdemokrati\u010dne vzgoje\u00ab in razmislimo o potencialnih zmotah tega pristopa. Vzemimo npr. star\u0161a, ki ima sam avtoritarno izku\u0161njo. Z vzgojnimi usmeritvami v demokrati\u010dni stil bo \u010dutil nemo\u010d, slej ko prej jezo, ter se bo umaknil, ali pa odreagiral na star na\u010din. Drugi se bo lotil demokracije na manipulativni na\u010din, saj se ne bo kar tako pripravljen odre\u010di svoji mo\u010di in svojim potrebam. Tretji bo sku\u0161al biti mediator, \u0161tevec glasov ali sodnik pri \u017erebu. In tudi \u010de star\u0161 prese\u017ee te in druge mo\u017ene zagate, demokrati\u010dna vzgoja ne more uspeti preprosto zato, ker otrok \u0161e ni razvil nekaterih sposobnosti in zato potrebuje vodenje in usmerjanje v prilagajanje<\/em>.<\/p>\n Ne morem se znebiti ob\u010dutka (popravite me prosim), da z vsakim novim \u00bbodkritjem\u00ab lastnih<\/em> prej nezadovoljenih, presli\u0161anih ali zatiranih potreb, morda celo novo teorijo otrokovega razvoja, nasedemo novi iluziji bolj\u0161e vzgoje, ki pa je \u017eal enako egocentri\u010dna (torej avtoritarna, izhajajo\u010da iz potreb avtoritete) kot pretekla, le da menja obliko. V avtoritarni vzgoji je bila ta zakonitost: ker moje potrebe niso (bile) pomembne, tudi tvoje ne bodo. V vse-dopu\u0161\u010dajo\u010di: ker sledim svojim \u00bbpotrebam\u00ab (potro\u0161ni\u0161tvo), bom tudi tvojim (saj me to dela idealnega star\u0161a \u2013 to je tista oseba, ki optimalno zadovoljuje \u00bbpotrebe\u00ab). V demokrati\u010dni: \u017eelim (skorajda pravno dolo\u010deno) enakovrednost zase in ker \u017eelim biti pravi\u010den star\u0161, seveda tudi zate, otrok.<\/p>\n \u010ce zgornje hipoteze dr\u017eijo, je skupni imenovalec zmot naslednji: na\u0161 odnos z otrokom, o\u017eje re\u010deno vzgojno delovanje, ne izhaja iz otrokovih razvojnih\/vzgojnih\/odnosnih potreb, temve\u010d na\u0161ih (odraslih) prepri\u010danj, kako bi bilo zanj prav, dobro, idealno.<\/p>\n Sku\u0161ajmo se s potrebo po prilagajanju <\/em>izmotati iz teh iluzij\/idealov. Otroka, ki mu ne omogo\u010dimo, da se prilagaja, da se u\u010di prilagajati in da nam v\u010dasih celo prav vdano slu\u017ei, ko nam npr. prinese copate ali pija\u010do, lahko oropamo zadovoljevanja potreb po pripadnosti, biti od nekoga, temu nekomu prinesti zadovoljstvo in s tem ob\u010dutek vreden in dober sem (razvojna faza \u00bbpriden\u00ab). Hkrati je prilagajanje<\/em> pomembno pri zapu\u0161\u010danju otro\u0161ke egocentri\u010dne pozicije \u2013 \u0161ele frustracija, in seveda empati\u010dno sodelovanje star\u0161a oz. skrbnika pri tem, vodi v prepoznavo, da ima drugi svoje potrebe, cilje, \u017eelje (perspektiva drugega). Z nara\u0161\u010dajo\u010do potrebo po mo\u010di in samostojnosti bo ob razvitih ve\u0161\u010dinah otrok naravno terjal demokrati\u010dno pozicijo, vendar se bo zaradi potrebe po povezanosti tudi hotel prilagoditi.<\/em><\/p>\n Vem, vse zapisano ni ni\u010d novega, vendar ne vidim druge poti kot uporabiti mo\u010d besede in tako dati vsaj malo protiute\u017ei pritisku potro\u0161ni\u0161kega kapitalizma, da sledimo svojim la\u017enim<\/em> potrebam, ki vse bolj postajajo gospodar, kateremu prilagajamo<\/em> svoje \u017eivljenje. Zato bi se dana\u0161nja smernica za razmislek lahko glasila: u\u010dimo otroka prilagajanja<\/em>, saj bo le tako lahko pridobil odnosne izku\u0161nje, ki ga bodo oblikovale in mu pomagale spoznati in zadovoljiti prave (odnosne) potrebe, la\u017ene pa razkrinkati in opustiti. Le v skupnosti, katere predpogoj obstoja je prilagajanje<\/em>, smo lahko polni in celi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" \u00bbV\u010dasih se je treba tudi prilagoditi\u00ab. \u00bbKaj je to prilagoditi?\u00ab Hm\u2026? Prilagajanje pomeni, da tudi \u010de ne\u010desa ne \u017eelim, se mi ne da ali bi raje kaj drugega, sprejmem povabilo ali predlog po nekaj po\u010deti skupaj zato, da bi to<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28"}],"collection":[{"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=28"}],"version-history":[{"count":2,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":73,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28\/revisions\/73"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=28"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=28"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=28"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}