{"id":31,"date":"2015-10-30T21:09:50","date_gmt":"2015-10-30T21:09:50","guid":{"rendered":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/?p=31"},"modified":"2016-10-20T08:02:27","modified_gmt":"2016-10-20T08:02:27","slug":"frustriranje","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/2015\/10\/30\/frustriranje\/","title":{"rendered":"Frustriranje"},"content":{"rendered":"

Kaj je to frustriranje<\/em>?
\nJe poskus najti protiute\u017e pojmu zadovoljevanje<\/em>.
\nAha, a je kaj narobe z zadovoljevanjem<\/em>?
\nLahko je. Premislimo, preden si odgovorimo.<\/p>\n

SSKJ opredeli frustracijo kot du\u0161evno stanje neugodja zaradi nasprotja med \u017eeljami in mo\u017enostmi, ki jih nudi okolje. <\/em>Ne opredeli pa, kdaj smo novodobni star\u0161i za\u010deli verjeti, da smo mi<\/em> tisto \u00bbokolje\u00ab, \u010digar naloga je zadovoljevanje otrokovih \u017eelja.<\/p>\n

Aha. A to pomeni, da naj ne zadovoljujem ve\u010d otrokovih potreb, ampak jih frustriram?
\n<\/em>Ja in ne. Pojdimo raje po\u010dasi, da \u010desa ne pome\u0161amo.<\/p>\n

Pogosta zmeda star\u0161ev, ki vzgajamo v prime\u017eu potro\u0161ni\u0161tva, je ena\u010denje \u017eelja in (odnosnih) potreb. Odziven star\u0161 se bo seveda odzval na prepoznano otrokovo (odnosno) potrebo<\/em>, vsaj malo pismen star\u0161 pa danes tudi \u017ee ve, da je mnogim \u017eeljam nujno re\u010di ne, saj ve, kam vodi permisivna vzgoja in zakaj so meje potrebne. \u017dal pa ni tako enostavno: zavrnjena \u017eelja pri otroku namre\u010d povzro\u010di ob\u010dutke in \u010dustva, ki znotraj odzivnega star\u0161a spro\u017ei (komplementarne) ob\u010dutke in \u010dustva. Kaj narediti z njimi? In kaj narediti z otrokovimi \u010dustvi? Ga tola\u017eiti, mu ta \u010dustva prepovedati, jih preusmeriti, ignorirati ali ga zamotiti z ne\u010dim tretjim?<\/p>\n

Pojdimo \u0161e korak nazaj. Pomembna vzgojna naloga star\u0161ev je omogo\u010danje<\/em> otroku, da do\u017eivlja<\/em> svoji razvojni stopnji primerne frustracije<\/em>. Namesto \u00bbomogo\u010danje\u00ab bi lahko zapisal tudi – pu\u0161\u010danje<\/em>, namesto \u00bbdo\u017eivlja\u00ab – prebavlja<\/em> ter namesto \u00bbfrustracije\u00ab – omejitve:<\/p>\n

(1) Star\u0161 frustracije<\/em> namre\u010d ne povzro\u010da, saj jo do\u017eivlja otrok znotraj<\/em> sebe, lahko mu jo torej le pusti<\/em>.<\/p>\n

(2) Otroku se frustracija ne le zgodi, temve\u010d jo tudi sam dogaja, <\/em>podobno kot sam prebavlja hrano, ki jo zau\u017eije. Frustracija mu \u0161ele prina\u0161a mo\u017enost razvoja \u010dustvenih \u00bbprebavil\u00ab, torej razvoj dolo\u010denih \u00bborganov\u00ab, \u00bbprebavljena\u00ab frustracija pa mu \u0161ele odpre prostor za (nove) zadovoljitve (pravih) potreb.<\/p>\n

(3) Ta vzgojna naloga se lahko odvija, dokler je otrok materialno in psihi\u010dno odvisen od star\u0161ev in jih najprej celo do\u017eivlja kot tiste, ki naj bi zadovoljili njegove \u017eelje in potrebe. Prav zato lahko ne-zadovoljevanje otrokovih \u017eelja in potreb opredelimo tudi kot postavljanje omejitev, ne-jev, oz. frustriranje<\/em>.<\/p>\n

Ha, boste rekli, prva in tretja to\u010dka sta si v nasprotju. Najprej si napisal, da jo, frustracijo, otroku le pusti, na koncu pa, da je star\u0161 tisti, ki izvaja frustriranje<\/em>. No, pa nadaljujmo \u0161e malo, da razbijemo to zmedo.<\/p>\n

Varno navezan otrok bo, v prepri\u010danju, da je njegov star\u0161 seveda tisti, ki skrbi, da mu je na svetu krasno, naslovil zahtevo po zadovoljitvi svojih potreb na svoje star\u0161e. Ugla\u0161en star\u0161 mu bo prave potrebe bodisi zadovoljil, bodisi pomagal, da jih zadovolji sam. Preve\u010d ljubezni ne more \u0161kodovati \u2013 ampak kaj, ko vse potrebe in \u017eelje niso povezane le z izkazovanjem ljubezni \u2013 npr. ta, da otrok za\u010dne u\u017eivati ob mo\u010di, ki jo ima nad star\u0161ema. Vr\u017eem igra\u010do, in ati jo pobere. Za\u017eelim si \u010dokolado, in mami jo kupi. Ko se atiju ne da ve\u010d in mami zmanjka denarja, se za\u010dne lekcija iz frustriranja. V prvi \u010dustveni reakciji sta ati in mami slaba, kriva<\/em>, morda celo zlobna, saj nista zadovoljila \u017eelje. A bodite pozorni: ne le \u017eeljo po \u010dokoladi, tudi in predvsem potrebe po mo\u010di \u2013 in jeza sporo\u010da, da je nekdo drug tisti, ki je kriv, ki je naredil nekaj, kar ni v skladu z otrokovimi pri\u010dakovanji.<\/p>\n

In kako sedaj po\u010deti to frustriranje<\/em>? Najprej si moramo raz\u010distiti, kaj je moje in kaj otrokovo. Njegova frustracija je njegov (razvojni) material, ki ga mora prebaviti. Moja bole\u010dina, ko vidim otroka zoreti, je moj (razvojni) material, ki ga moram prebaviti. Ostaneva pa lahko v odnosu. \u0160e ve\u010d, odziven star\u0161 bo prepoznal, kje v prebavnem traktu se ta material zatika ter otroku posodil<\/em> svoje prebavne organe v tolik\u0161ni meri, kot so njegovi \u0161e neizgrajeni. In \u0161e ve\u010d: med otrokovo frustracijo bo ostal v kontaktu, celo empati\u010dni reakciji.<\/p>\n

\u010ce je \u00bbstari\u00ab star\u0161 predvsem znal prepoznati \u00bbtrmastega\u00ab otroka in meriti \u010das \u00bbkuhanja mule\u00ab, bo namesto tega ozave\u0161\u010den star\u0161 otroku, ki \u0161e ne zmore prebaviti cele frustracije, ponudil tola\u017ebo in mu s tem pomagal prepoznati, da ni le jezen, temve\u010d tudi \u017ealosten, ker ne\u010desa ni dobil, ter mu ponudil svoj odnos da bo tako vedel, da ne zavra\u010damo njega, niti ne njegove \u017eelje, temve\u010d le ne-zadovoljujemo njegove \u017eelje. Po\u010dasi bo tako lahko spoznal, da ne-zadovoljitev \u017eelje ne pomeni, da ni dober, da ga ne maramo, temve\u010d da nekatere \u017eelje pa\u010d ne morejo biti zadovoljene, da je frustracija torej sprejemljiva. Da je vse \u0161e vedno ok.<\/p>\n

In kaj naj s potrebo po izkazovanju mo\u010di, ki se ji otrok – kljub predelani frustraciji zaradi \u010dokolade, ki je ni dobil \u2013 ne namerava kar tako odre\u010di? \u017dal je to tema naslednje vzgojnice (aha, frustriranje!). Naj le namignem, da se del odgovora morda skriva v (odnosni) potrebi po imeti vpliv na drugo osebo in da se mnoge mule prav zato nikoli ne skuhajo\u2026<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kaj je to frustriranje? Je poskus najti protiute\u017e pojmu zadovoljevanje. Aha, a je kaj narobe z zadovoljevanjem? Lahko je. Premislimo, preden si odgovorimo. SSKJ opredeli frustracijo kot du\u0161evno stanje neugodja zaradi nasprotja med \u017eeljami in mo\u017enostmi, ki jih nudi okolje.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31"}],"collection":[{"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=31"}],"version-history":[{"count":4,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":44,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31\/revisions\/44"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=31"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=31"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=31"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}