{"id":50,"date":"2019-12-11T18:40:07","date_gmt":"2019-12-11T18:40:07","guid":{"rendered":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/?p=50"},"modified":"2019-12-11T19:39:27","modified_gmt":"2019-12-11T19:39:27","slug":"zahtevanje","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/2019\/12\/11\/zahtevanje\/","title":{"rendered":"Zahtevanje"},"content":{"rendered":"\n<p>\u00bbNe bom. Zakaj ravno jaz? A to res moram? Zakaj je to treba narediti?\u00ab <br>\u00bbKer je ta naloga (konkretna zahteva, npr. pranje perila) &#8216;del paketa odra\u0161\u010danja v na\u0161i dru\u017eini&#8217;\u00a9.\u00ab*   <br>\u00bb?!?\u00ab <\/p>\n\n\n\n<p>Zahtevanje\nje vzgojni postopek, s katerim star\u0161 vpliva na otroka tako, da le-ta izvede zahtevano\nnalogo oz. se vede v skladu z pri\u010dakovanjem star\u0161a, \u010deprav sam sprva tega ne\n\u017eeli oz. mu je to neprijetno.<\/p>\n\n\n\n<p>Za za\u010detek se ogrejmo kar na primeru te vzgojnice. Ne morem sicer zahtevati, da si najprej preberete prej\u0161nje \u0161tiri, a \u010de \u017eelite slediti spodnji vsebini, je temeljito branje le-teh zahteva, ki jo pred vas postavlja pri\u010dujo\u010da vsebina. Torej v resnici nimate izbire. Naj vas vseeno motiviram. Pomen zahtevanja boste bolje razumeli, \u010de si boste prej vzeli \u010das, da bi bolje razumeli:<\/p>\n\n\n\n<p>(1) Zakaj je potrebno otroku omogo\u010diti izku\u0161nje soo\u010danja z neprijetnostmi, ki so neizogibna sestavina \u017eivljenja. Proces izgradnje zmo\u017enosti za spopadanje s frustracijami je opisan v vzgojnici <em>Frustriranje<\/em>. <\/p>\n\n\n\n<p>(2) Od na\u010dina \u00bbbarantanja\u00ab pri \u017ee postavljenih zahtevah je odvisno, ali bomo podpirali razvoj otrokove zmo\u017enosti, da brani svoje meje, ali pa sodelovali pri utrjevanju nezrelih vedenj. Ve\u010d v <em>Trmarjenje<\/em>.<\/p>\n\n\n\n<p>(3) Ko smo razumeli otrokovo notranje dogajanje ob frustraciji ter sku\u0161ali razumeti ozadje trmarjenja, potrebujemo \u0161e motiv za postavljanje zahtev, kar nam lahko osmisli vzgojnica <em>Prilagajanje<\/em>.<\/p>\n\n\n\n<p>(4) Zakaj v 21. stoletju tako te\u017eko postavljamo zahteve? Pojav mnogih \u00bbsodobnih\u00ab vzgojnih pristopov lahko morda pojasni naslednji razlog: ker slabo razumemo otrokovo vedenje <em>Prito\u017eevanje<\/em>. <\/p>\n\n\n\n<p>No, sedaj pa kon\u010dno lahko za\u010dnemo. Sku\u0161ajmo za\u010detni opredelitvi zahteve in nana\u0161anje le-te na pravkar navedene \u0161tiri teme, dodati \u0161e vzgojni pomen tega postopka: Zahtevanje je temeljna sestavina otrokovega \u010dustvenega, socialnega in moralnega razvoja. \u00bbJoj, spet ta teorija\u2026\u00ab Razumem va\u0161e prito\u017eevanje, menite, da trmarim brez razloga, da je \u017ee \u010das, da se malo prilagodim in kon\u010dno preneham s teoreti\u010dnim frustriranjem. Bodi \u017ee konkreten, sli\u0161im. Velja. <\/p>\n\n\n\n<p>Ati <strong>4-letniku<\/strong>: \u00bbSedaj bova dala perilo iz pralnega v su\u0161ilni stroj. Potem pa bova dala prati \u0161e barvno perilo.\u00ab <br>\u00bbJoj, pa zakaj ravno sedaj. Igral bi se\u00ab.   <br>\u00bbKer je to tvoja naloga. To je treba sedaj narediti. Saj se bo\u0161 lahko potem takoj igral.\u00ab  <br>\u00bbNe bom\u2026 Pa to se mi ne da\u2026 Sedaj se moram igrati\u2026 To ni pravi\u010dno\u2026. Zakaj ravno jaz\u2026\u00ab<br>Ati gre proti pralnici, in preizku\u0161a razne finte: hecanje, \u0161tetje od pet do ni\u010d, od ni\u010d do pet, prepri\u010devanje, da bova skupaj, da bo hitro minilo&#8230; Ker ni\u010d od tega ne deluje, vzame trenutno aktualno igra\u010do in jo postavi na vidno mesto, na vrh hladilnika. Ko tudi to ne deluje, doda, da dokler ne bo opravil te naloge, ne bo ve\u010derne risanke.  <br>4-letnik se odpravi v prostor s stroji, ati pa, da ob otrokovi utrujenosti in \u017eelji po igri ne bi bila frustracija prevelika, pomaga in naredi ve\u010d kot pol dela. Hitro je narejeno, otrok pa dobi nazaj igra\u010do in obljubo risanke.  <\/p>\n\n\n\n<p>Star\u0161 je po tem, ko se otrok ni \u017eelel odre\u010di trenutni dejavnosti in sprejeti nalogo, ki mu tisti trenutek ni bila prijetna, uporabil dva postopka: odvzem igra\u010de, ki ga trenutno okupira, ter gro\u017enjo s kaznijo. Zahtevanje je torej postopek, ki neizogibno vklju\u010duje soo\u010danje z neprijetnostjo. \u010ce se s to neprijetnostjo otrok ne zmore soo\u010diti sam, star\u0161 nima druge izbire, kot da otroku odvzame neko njemu prijetno dejavnost, prekine zabavo ali zagrozi s kaznijo. S tem uporabi svojo mo\u010d, da bi dosegel podreditev zahtevi, ter ga tako vodi iz (trenutnega) zastoja v prilo\u017enost za dozorevanje: vodi z za\u010dasno prekinitvijo zadovoljevanja otrokove \u017eelje (prilagajanje); vodi s poseganjem v otrokove kaprice (trmarjenje); vodi iz borbe za svojo vrednost (prito\u017eevanje), ter je tako aktiven pri krepitvi zmo\u017enosti soo\u010danja z neprijetnostjo (frustriranje). To je bil primer, v katerem se je moral otrok podrediti pri\u010dakovanju, ki izhaja iz vrednot sobivanja v o\u017eji skupnosti. <\/p>\n\n\n\n<p><strong>8-letnica<\/strong> je po tem, ko je domnevala, da je njena u\u010diteljica kriva, da v novi razporeditvi razredov ni ve\u010d skupaj s svojo prijateljico, skupaj z njo obrekovala to u\u010diteljico. Poleg domneve, da ju je le-ta namerno lo\u010dila, je zaradi jeze in \u017eelje po ma\u0161\u010devanju, napletala in \u0161irila zgodbo, kar je pri\u0161lo na uho tudi eni od u\u010diteljic. O dogajanju sta razredni\u010darki obvestili star\u0161e.  <br>Star\u0161a sta se glede dogajanja za\u010dela pogovarjati z 8-letnico. Pomagala sta ji razumeti njena \u010dustva razo\u010daranja, jeze in \u017ealosti. Vodila sta jo v razmi\u0161ljanje glede (ne)primernosti njenega odziva, ter izrazila odlo\u010dnost, da je ma\u0161\u010devalnost v obliki nabiranja zaveznic proti u\u010diteljici nesprejemljivo. Od h\u010derke sta zahtevala, da u\u010diteljici pojasni svoje ob\u010dutke in motive za obrekovanje ter se za svoje vedenje opravi\u010di.&nbsp;   <br>8-letnica tega sprva ni hotela narediti (jok, upor, umikanje\u2026). Star\u0161a sta vedela, da tu ne smeta popustiti. Vztrajala sta ve\u010d dni. Po burnem \u010dustvenem dogajanju, izmikanju in prestavljanju pogovorov, se je lotila naloge in skupaj s prijateljico sta zapisala opravi\u010dilo in ga izro\u010dili u\u010diteljici. <\/p>\n\n\n\n<p>V tem primeru sta star\u0161a sta kljub temu, da sta razumela h\u010derkino razo\u010daranje in \u017ealost, vedela, da bi le razumevanje njenih \u010dustev zanjo pomenilo, da se z njenim vedenjem strinjata. H\u010derka bi tako sprostila svojo \u010dustveno bole\u010dino, se vedla ma\u0161\u010devalno, zaradi tega bi se \u010dutila mo\u010dno ter tako na\u0161la bli\u017enjico izhoda iz ob\u010dutkov nemo\u010di. Ob\u010dinstvo podpornic bi ji godilo, in razvila bi preprost, a zelo mo\u010dan vzorec: z izlo\u010danjem drugega si pridobim pozornost, mo\u010d, se zabavam, povezujem z drugimi. To je bil primer, v katerem je bila zahteva postavljena z namenom prekinitve nadaljnjega razvoja neustreznega \u010dustvovanja in utrjevanja neustreznih vzorcev socialnega vedenja. <\/p>\n\n\n\n<p><strong>12-letnica<\/strong> je v zadnjem tednu pridobila dve oceni, ki odra\u017eata, da se je premalo pripravila na preizkuse znanja. Mama je sumila, da so jo potegnili pogovori preko \u00bbpametnega\u00ab telefona, saj \u017ee dlje \u010dasa do njenega prihoda domov ni nikoli ni\u010desar naredila za \u0161olo, pa tudi po njenem prihodu je odla\u0161ala z za\u010detkom u\u010denja ter menjala razpolo\u017eenje, za kar ni bilo razloga v dogajanju doma. Mama je \u0161ele sedaj ozavestila, da je dopu\u0161\u010dala kr\u0161enje pravil glede uporabe telefona. Ko sta se dogovorili za nakup telefona (mama sicer tega \u0161e ni \u017eelela tako zgodaj, a je popustila, ker so ga imele \u017ee vse so\u0161olke), sta postavili zelo jasna pravila, in ta dogovor tudi podpisali. Mama je zaradi slab\u0161ih ocen, brez dokazovanja in pregovarjanja, izrazila svojo domnevo, da je na nivo znanja vplivala uporaba telefona. H\u010derka se je \u017eelela izgovarjati na nejasne zahteve u\u010diteljev, se prito\u017eevala \u010dez mamino strogost, se izgovarjala, da ima sicer dobre ocene. Celo obto\u017eila jo je, da je tiran, saj ima ve\u010dina njenih so\u0161olk telefon ves \u010das pri sebi. Mama je temo pogovora ves \u010das vra\u010dala na temo kr\u0161itve dogovora uporabe telefona. Svojo zahtevo, da v naslednjem tednu uporablja telefon le kratek dogovorjen \u010das, je podkrepila z gro\u017enjo, da bo v primeru nadaljevanja tovrstne brezskrbnosti za \u0161olsko delo, pa tudi \u010de bo nadaljevala z izsiljevanjem in \u017ealjenjem, do nadaljnjega lahko uporabljala le \u00bbneumni\u00ab telefon s tipkami. <\/p>\n\n\n\n<p>Mama je\nvedela, da se ni zgodilo ni\u010d nepri\u010dakovanega ali izstopajo\u010dega za 12-letnico.\nTudi dve slab\u0161i oceni nista bili ni\u010d groznega, \u0161e manj napoved katastrofe. Prepoznala\npa je, da je h\u010derka za\u010dela prestopati dogovorjene omejitve, ker jo je prevzelo\ndogajanje, ob katerem je izgubila lastne meje, ki se jih je prej brez nejnega pretiranega\nvpliva dr\u017eala. Poleg tega je pozabila na svoje cilje oz. pri\u010dakovanja glede na\u010dina\nu\u010denja in ocen, ter si prikrivala razo\u010daranje nad ocenama, saj so jo prej tak\u0161ne\nocene potrle. Mama je, poleg vzgojnega cilja dr\u017eanja dogovorov in omejevanja\n\u0161kodljivega vpliva uporabe telefona, dala v ospredje tudi skrb za h\u010derkino\nprihodnost. Ker jo je prevzelo trenutno dogajanje in ji je upadla motivacija za\n\u0161olsko delo, je mama v trenutno \u0161ibko motivacijo za \u0161olsko delo posegla s\nkaznijo ter zahtevo po vrnitvi kvalitete u\u010denja, ki je na ravni h\u010derkinih\nzmo\u017enosti. <\/p>\n\n\n\n<p>Potek\nzgornjih treh primerov postavljanja zahtev lahko prika\u017eemo skozi naslednje faze.\n(1) Otrok je okupiran z lastno \u017eeljo ali preplavljen s trenutnim \u010dustvenim\nstanjem, za izvajanje nalog, dogovorov ali socialno pri\u010dakovanega vedenja pa sam\nod sebe ni motiviran. (2) Star\u0161 z zahtevo otroka iztrga iz prime\u017ea lastne \u017eelje\n(kar je bole\u010de!), ter ga z vzgojnimi postopki vodi do podreditve zahtevi: da se\ntorej vede v skladu s pri\u010dakovanjem star\u0161a ali izvede pri\u010dakovano nalogo. (3) S\ntem, ko je otroku pomagal sledenje lastni \u017eelji zamenjati za sledenje od zunaj\npostavljeni zahtevi, mu je omogo\u010dil razvoj na \u010dustvenem, socialnem in moralnem\npodro\u010dju. \u010ceprav je otroku ob tem trenutno neprijetno, se je u\u010dil vedenja,\nzaradi katerega bo lahko jutri bolj zadovoljen, uspe\u0161en, zmo\u017een sobivanja in\nsodelovanja. <\/p>\n\n\n\n<p>Pri nas pa\nne gre tako preprosto, boste rekli. Na\u0161 ne odneha, trmast je, ne popusti;\npravi, da mu je vseeno, \u010de nima telefona. Razumem, ni preprosto, zato\nnadaljujmo. Obstajajo <em>temelji<\/em>, zaradi\nkaterih bomo kljub upiranju, preusmerjanju\u2026 manj verjetno izgubili tla pod\nnogami. (1) Prvi se nana\u0161a na razlog za postavljanje zahteve: vedenje, ki ga\nzahtevamo, mora biti zares pomembno tudi za nas. Utemeljeno mora biti v tem,\nkar \u017eelimo otroku sedaj in v njegovi prihodnosti ter morda tudi povezano s tem,\nv kak\u0161ni dru\u017ebi si \u017eelimo \u017eiveti. Zahteva je torej povezana z na\u0161imi <em>vrednotami<\/em>. (2) Drugi temelj se nana\u0161a\nna \u0161tevilo zahtev in stopnjo <em>pomembnosti <\/em>le-teh.\n\u010ce bomo postavili preve\u010d zahtev hkrati, bomo sami izgubili osredoto\u010denost,\notrok pa bo na\u0161o pozornost zlahka preusmeril v ukvarjanje z manj pomembnim. (3)\nSeveda pa je uspe\u0161nost zahteve odvisna tudi od <em>na\u010dina <\/em>izvedbe. Ta je odvisen od na\u0161ih ve\u0161\u010din, uporabe razli\u010dnih\nsestavin vzgoje, poznavanja vzgojnih postopkov\u2026 \u010ce prvi temelj terja, da\nozavestimo svoje vrednote in je drugi vezan na dolo\u010danje prioritet, je delo na\ntretjem pogosto najte\u017eje, saj si moramo priznati \u0161ibkosti, pogosto \u017ee\nstopnjevane ob\u010dutke nemo\u010di, ter se podati na pot u\u010denja\u2026 <\/p>\n\n\n\n<p>Na najpomembnej\u0161e\npa smo skoraj pozabili! Zahtevanje je zelo pomemben element na\u0161ega odnosa z\notrokom! Prepri\u010danje, da zahteve kvarijo ali celo onemogo\u010dajo odnos, so torej napa\u010dne!\nA \u010de ho\u010demo vzgajati z odnosom, pri odlo\u010danju o na\u010dinu uveljavljanja zahtev ne\nmoremo mimo poznavanja otroka, predvsem razumevanja njegovega odziva na na\u0161e\nzahteve. Odvisno od otrokove starosti, dose\u017eenega \u010dustvenega razvoja,\ntemperamenta, preteklih izku\u0161enj\u2026 moramo pri prvem otroku ra\u010dunati z njegovim trmarjenjem,\npri drugem s potrebo po dokazovanju vrednosti, ki terja pojasnjevanje in\nutemeljevanje zahteve, pri tretjem se potreba po samostojnosti ka\u017ee z zamikom\npokoravanja zahtevi, saj tako poka\u017ee, da se je sam odlo\u010dil slediti, pri \u010detrtem\ngre za prebavljanje ob\u010dutka poraza\u2026 <\/p>\n\n\n\n<p>Vem, da sem \u017ee dolg in je tale vzgojnica kar zahtevna. Zaklju\u010dek bo za koga morda \u0161e te\u017eji. Tak\u0161na pa\u010d je narava zahtevanja: uvede nas v klju\u010dno sestavino odra\u0161\u010danja, to je soo\u010danje z neprijetnostjo. Posledice odra\u0161\u010danja brez zahtevanja so \u00bbkazni\u00ab, ki jih nih\u010de ne nalo\u017ei otroku, pa \u017eal vseeno kmalu sledijo: <\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; veliko manj\u0161a zmo\u017enost zdr\u017eati z in spoprijeti se z neprijetnimi ob\u010dutki; <\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; nuja zadovoljevati lastne \u017eelje, zato pa tudi velika ranljivost za razvoj razli\u010dnih oblik odvisnosti;<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; potreba po obvladovanju\/tiraniziranju drugih v smeri, da zadovoljujejo njegove \u017eelje; <\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; do\u017eivljanje zavrnitve s strani tistih, ki niso pripravljeni zadovoljevati njihovih \u017eelja; <\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; do\u017eivljanje krivice, kadar \u017eelja ni uresni\u010dena, pa tudi sovra\u017enost do tistega, ki ne zadovolji \u017eelje;<\/p>\n\n\n\n<p>&#8211; upiranje vsemu, kar ni sledenje njegovi \u017eelji, \u010deprav v resnici ne ve, zakaj se temu upira. <\/p>\n\n\n\n<p>Saj sem\nrekel, da zaklju\u010dek ne bo lahek. Predvidevam, da v marsikom zbuja nelagodje,\nfrustracijo, morda strah, te\u017enjo po umiku, zanikanju te\u017eav, ki se morda \u017ee razra\u0161\u010dajo.\nKer verjamem, da se zmo\u017enost za soo\u010danje pojavi \u0161ele potem, ko spregledamo oz.\nrazumemo te\u017eave, ne bom olep\u0161eval zaklju\u010dka: Brez zahtevanja je vzgoja bosa. <\/p>\n\n\n\n<p>*\u00bbPaket odra\u0161\u010danja v na\u0161i dru\u017eini\u00a9\u00ab je Odskokov izum, avtorsko za\u0161\u010diten. Kljub temu ga lahko ozave\u0161\u010deni star\u0161i brez omejitev redno uporabljate. Kako deluje? Kadar se otrok pogaja ali prito\u017euje \u010dez postavljeno zahtevo, ga spomnite, da je poleg izleta tja in tja, nakupa obleke, igra\u010de ali sla\u0161\u010dice, del odra\u0161\u010danja pod va\u0161o komando tudi delati tisto, kar mu\/ji ne pa\u0161e, a je to potrebno narediti. \u010ceprav \u00bbpaket\u2026\u00ab morda deluje kot hudomu\u0161en hec, se bojim, da imamo danes ogromno vzgojnih te\u017eav prav zaradi tega, ker smo star\u0161i, oku\u017eeni s potro\u0161ni\u0161tvom, na to preprosto pozabili. <br>Opomba: Seveda se lahko \u00bbv na\u0161i dru\u017eini\u00ab zamenja za npr. \u00bbpod na\u0161o streho\u00ab, ali pa v enostar\u0161evskih dru\u017einah z npr. \u00bbpod mojo streho\u00ab. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u00bbNe bom. Zakaj ravno jaz? A to res moram? Zakaj je to treba narediti?\u00ab \u00bbKer je ta naloga (konkretna zahteva, npr. pranje perila) &#8216;del paketa odra\u0161\u010danja v na\u0161i dru\u017eini&#8217;\u00a9.\u00ab* \u00bb?!?\u00ab Zahtevanje je vzgojni postopek, s katerim star\u0161 vpliva na otroka<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50"}],"collection":[{"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=50"}],"version-history":[{"count":11,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":71,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50\/revisions\/71"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=50"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=50"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/vzgojno-svetovanje.odskok.si\/blog\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=50"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}